avg 26 2010
Koko se znajti v komunikaciji z gluhimi?
Šestnajstletni Dominik v znakovnem jeziku vpraša: »Koliko stane masaža?«
Dijakinji – bodoči maserki v obupu, da bi prodali, zrežirata predstavo – ena se uleže na mizo, druga jo masira. Cela dvorana se hihita.
Stranka ne dobi odgovora in ponovi vprašanje.
Hmmm, kaj zdaj? se sprašujeta bodoči maserki.
Dominik potegne list papirja in zapiše vprašanje.
Aha, zavpijeta.
Takole so bili pred situacijo postavljeni dijaki. Šok za večino, postavljeni so bili pred problemom, kateremu bi se v vsakdanjem življenju izognili. Dve bodoči kozmetičarki sta obnemeli, ko ju gluha Lea ponovno vpraša, kakšna je kozmetična ponudba. Gluhi dijaki – večina je iz gluhih družin – odlični animatorji – so imeli jasna navodila, da slišeče dijake spodbudijo k iskanju rešitve. Dolgo je trajalo, da so se spomnili na list papirja in vanj zapisali, potem je vse steklo. Včasih prav neverjetne, komične, celo stresne situacije postanejo vsakdanje stvari, ko se pojavi komunikacijska ovira ali trk dveh svetov – svet gluhih in svet slišečih. Oboji z različnimi izkušnjami in mišljenjem. Tu se pokaže, kakšen je pravzaprav zid med obema svetoma. Zid bo ostal tudi, ko bodo prišle nove generacije.
Izkušnje zadnjih deset let kažejo vse večjo svobodo družbe, mladina se odpira novim izkušnjam in novemu svetu naproti. Učenje znakovnega jezika je postalo moderno kot še nikoli prej, naval na tečaje presega celo pričakovanja in prosta mesta, udeležba na delavnicah mladini nudi osebno zadovoljstvo, bogatejši za novo izkušnjo. Pravzaprav ugotovijo, da ne vedo ničesar o gluhih, da jih nikoli niso videli in se zavedajo, da ne znajo vzpostaviti stika. Zaradi tega je nadvse pomembno, da mladim približamo različne oblike komunikacije, svet gluhih, njihove skrbi in težave, radosti, komične dogodke. Ta mladina bo v prihodnosti pomembno sooblikovala družbeni odnos do gluhih in postala veliko bolj razumevajoča ter podprla prizadevanja gluhih.
Gluhi dijaki se smejijo slišečim vrstnikom, ko ugotovijo, da so v nečem boljši od njih – v komunikaciji, prej razumejo slišečega kot slišeči njih.
Te delavnice potekajo že nekaj let na srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Na fotki (zaradi varnosti podatkov mladoletnih udeležencev) sva moja malenkost in kolegica Tanja Giuliatti, tolmačica in tudi profesorica. Že nekaj let delava na tem področju in ugotavljava veliko zadovoljstvo tako najino kot vseh udeležencev. Tokrat so bile delavnice namenjene dijakom iz šole za farmacijo in kozmetiko, ki so obiskali srednjo zdravstveno šolo ob dnevu odprtih vrat. Animatorji so bili gluhi dijaki in naglušna dijakinja iz zavoda za gluhe in naglušne.
Petra Rezar
Več o avtorici prispevka najdete v njeni predstavitvi na Predavatelji.net



![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=ce9e58ca-6d44-4f26-8dc6-7359cd5b90a8)
Naš predavatelj 


